Kaj jesti za zdravje in dobro počutje?

Človek je vsejed, ki že od nekdaj je raznovrstno hrano, tako živalsko kot rastlinsko. Ker pa je na zemlji postavljen v različna duhovna, socialna in materialna okolja, ponekod je’ večinoma meso, drugod pa ravno obratno, samo rastlinsko hrano.

In kateri od prehranjevalnih slogov je bolj zdrav?

Vegetarijanci nimajo toliko težav s prekomerno telesno težo, imajo precej bolj urejen in stabilen krvni tlak, manj srno-žilnih bolezni, osteoporoze in so manj dovzetni za določene oblike raka. Je pa med njimi več slabokrvnih zaradi pomanjkanja beljakovin, železa in vitamina B12, vegetarijanski otroci pa so nižje rasti od svojih vrstnikov.

via GIPHY

Vsejedi presežejo prednost vegetarijanske prehrane, če svoji prehrani dodajo le malo ali nič živalskih maščob, hrano rastlinskega izvora pa popestrijo s pustim mesom kot izvorom beljakovin, mineralov in vitaminov.

Hmm, torej meso ali zelenjava?

Zelo pomembna je ugotovitev, da meso ni nevarno, pač pa njegova ne-kakovost, ki odvrača od zdravja in pelje v bolezen. Piščanec brez kože in morske ribe, denimo, ne prispevajo k nastanku raka na debelem črevesu, pač pa to stori večja količina užite govedine, svinjine, jagnjetine in drobovine, zaradi vsebnosti trdih (nasičenih) živalskih maščob.

via GIPHY

Nekakovostno je tudi vsakovrstno meso, ki je preveč pečeno, zaradi nastanka rakotvornih snovi. Bolezensko tveganje zaradi zaužitih trdih maščob pa je manjše, če se zaužije dovolj sadja in zelenjave, ki vsebujeta veliko zaščitnih snovi, ki varujejo pred nastankom bolezni preobilja.

Kam se uvrščamo Slovenci?

Slovenci smo večinoma vsejedi, malo več kot tretjina pa uživa meso in mesne izdelke vsak dan. Nekje smo zasledili podatek, da naj bi bilo v Sloveniji 150.000 vegetarijancev. Povprečni Slovenec sicer poje dovolj mesa, ker pa jih petina živi na robu preživetja, ga morda prav toliko poje preveč. Z mesom v povprečju zaužijemo dovolj beljakovin, a preveč maščob, ker jemo premalo rib in perutnine.

Pojemo tudi premalo sadja, zelenjave in črnega kruha. Našteta živila vsebujejo zelo malo ali skoraj nič maščob. V naši prehrani je preveč beljakovin in maščob, ki jih dobimo še z mlekom in mlečnimi izdelki, jajci in ne nazadnje še z rastlinskimi živili, v njej pa bi morali prevladovati ogljikovi hidrati, ki so bogati z zaščitnimi snovmi. Veliko storimo tudi z rednim prehranjevanjem. 5 obrokov na dan je idealna številka!

5 obrokov na dan

Če bi k naši dnevni prehrani še dodali meso, ki je tipično beljakovinsko-maščobno živilo, bi se naša hrana s tem še poslabšala.

Ne potrebujemo več, pač pa več kakovostnega mesa, s katerim bi zamenjali slabšega.

Če bi užili večkrat na dan še sadje in zelenjavo, bi znižali tveganje za nastanek civilizacijskih bolezni, denimo, raka za več kot 20%, zaveznika pa velja iskati tudi v odrekanju čezmerni soli in alkoholu.

Verjetno ne bo odveč dodati, da vsakdanja telesna dejavnost omogoča človeku vzdrževati svoje zdravje, kljub občasnim dietnim prekrškom.