Četverica študentov iz Slovenije je sklenila nekaj dni uživati v lepotah Avstralije. Njihovo terensko vozilo je premagovalo kilometre naporne poti, potniki pa so se imeli več kot le dobro.

»Daj, stari, navij še enga!« se je drl Peter.
»Pizda, zadet si ko mina, pa bi še kar pohal?!« se je čudil Tadej.
Vseeno je vzel iz žepa svoje usnjene jakne zvitek in zavil pravo zeliščno bombo. Kmalu se je v avtomobilu pošteno kadilo in vzdušje je bilo na vrhuncu. Tudi Marko je vlekel, pa čeprav je moral sukati volan in gledati na cesto.
Monika si je zaspano pomela oči in med prste vzela žareči zvitek. Dvakrat je na hitro potegnila dim v pljuča, zadržala sapo in podala naprej.
Peter je želel povedat kratek vic, a ga je tako razvlekel, da ni bil več ničemur podoben. Vseeno so se režali kot zadete hijene in hvalili dan, ko so se odpravili na pot. V avtu so imeli tudi nekaj alkohola.

»Obvezna oprema!« je dodal Tadej, preden je srknil iz steklenice.

Šofer Marko je opazoval dogajanje zadaj v vzvratnem ogledalu. Vse bolj mu je vleklo na smeh, potem pa se je zarežal na ves glas.



»Koji kurac je pa tebi?!« se je oglasila Monika.

»Pizda, tuhtam v kaki gajbi se vozmo, pa gledam vas … Hahaha, kot bi vozil angora zajce v zajčniku, hahaha!!!«

In res so bile njihove krvave oči še najbolj podobne očem teh živali.

»Aha,« se je oglasil Tadej, »pa smrdi tud po travi, ko da bi zajce futral.«

Smeh se je razlegel po škripajočem terencu, ko jih je nenadoma presenetil glasen tresk. Marko je pohodil zavore, da bi pedal kmalu pogledal na cesto in terenec se je z glasnim škripanjem in hreščanjem ustavil na mestu. Potnike od zadaj je nametalo ob sprednje sedeže in nekaj časa zadeti od trave in presenečenja sploh niso vedeli, čigave roke in noge gledajo.
Marko je prebledel in pogledal v vzvratno ogledalo.

»Kva je, pizda, a si kakega aborigina nabasal, al kaj?!« je duhovičil Peter, ko se je končno odlepil od naslona sedeža pred seboj.

»Dej bit pameten! Mislim, da smo sesul kenguruja.«

»Kenguruja? Malca, stari!« je rekel Peter.

Potem je pokonci skočila Monika:

»Pizda, a vi sploh veste, kaka kazen je, če povoziš kenguruja?!«

»Neeee? A res?« je jezikal Peter. »Če maš pa pol kile trave v avtu pa zadetka za volanom, si pa OK, al kako?«

Marko je še bolj bled kot prej stopil iz avtomobila in s strahom v očeh pogledal pod odbijač. Počasi so na cesto sredi ničesar prilezli še drugi in začudeno zijali v Marka, ki je žival vzel v naročje.
Dvignil je pogled in se nekoliko nasmehnil.

»Živ je, pizda! Živ je!«

Smešne zgodbe o kenguruju

Od veselja se jim je odvalil kamen od srca, žival si je počasi opomogla in začudeno gledala zadete modele, ki so se slikali z njo. Monika je pritiskala sprožilec, fantje pa so se nastavljali s ponosom Avstralije pred objektiv.

Tadej je šel celo v avtomobil po svojo jakno in vanjo oblekel ubogega kenguruja. Bil je že toliko pri močeh, da je lahko sam od sebe stal, zato so ga postavili na tla in se umaknili, da bi naredili najboljšo fotko na svetu.
Kenguru v usnjeni jakni!

»Dej ga sliki, dokler se mu možgani še čist ne zreseterajo!«

Monika je stopila korak nazaj in pritisnila na sprožilec. Bliskavica pa je očitno tako poživila in prestrašila žival, da je ta skočila na mestu, potem še enkrat, nato pa, na začudenje vseh, kot blisk v nekaj skokih izginila v daljavi. Razlegel se je gromoglasen smeh. Le nekomu se ni smejalo.

»Pa dej no, kva se mulaš zdej zarad kurčeve jakne? Itak je 50 stopinj, kot da jo kej rabiš.«

Tadej se je prijel za glavo, drugi pa so se še vedno režali na vsa usta.

»In kako mislite, kreteni, policajem povedat, da nam je pofukani kenguru spizdil jakno, v kateri so bili vsi potni listi in letalske karte??!!« Smeh je potihnil.
Po nekaj sekundah tišine se je oglasila Monika:

»Gremo za njim, itak mu bo nekje dol padla. Mogoče jo celo najde kak varuh parka! Ja, to bo to! Gremo prijavit zadevo.«

»In ti bi rada, da jo najde varuh parka?«

»Zakaj pa ne?«

»Mogoče zato, ker je v njej pol kile trave, pizda!« je bentil Tadej.

Takrat se je znova oglasil Peter:
»Vso travo nam je sunu, al kaj?«

Mrkih obrazov so odpeljali dalje proti cilju in tuhtali, kako bodo prišli domov. Imeli so premalo denarja, ostali so brez letalskih kart in osebnih dokumentov.
V mestu je Monika pregovorila fante in kar naenkrat so se znašli na policijski postaji.
Okrogel policist jih je zvedavo opazoval in zastavljal sumničava vprašanja. Ko je izrekel nekaj ostrih besed, se Peter ni mogel več zadrževati.

»Pizda, Pero … si zmešan??!!« ga je Tadej sunil v nogo pod mizo.
Policist je le debelo gledal.

»Hahaha, kak naglas in pogled, ej! Kot da bi poslušal zmešanega lovca na krokodile, hahaha! Cel Dicovery pr teh kapsih, ej!«

In potem je sledila katastrofa. Vsi so se pričeli smejati na ves glas. V sobo so vdrli še trije policisti, eden bolj okrogel od drugega in z vprašaji v očeh gledali svojega kolega. Ta je le skomignil z rameni in si z iztegnjenim kazalcem povrtal po sencih.
Seveda so noč preživeli v priporu. Brez nadaljnjega.

V skupinski celici se jim je pozno zvečer pridružil še par iz Italije. Pričakovati, da bo Italijan govoril angleško … Misija nemogoče. Vendarle sta zlomila nekaj besed in ko sta povedala, zakaj sta tam, je vsem vzelo sapo. Taborila sta sredi parka, kar že v osnovi ne bi smela, potem sta tam zakurila še ogenj in si za nameček privoščila kenguruja na žaru. Varuh parka, ki ju je zalotil, jima seveda ni nasedel na pravljice, ki sta jih govorila. Da je ubogi kenguru priskakljal mimo in kar sam skočil na ogenj in, da sta s težavo potegnila ven samo še jakno iz katere je padel nek zvitek in se možno vžgal.

Ko sta varuhu skušala dopovedati, da je bila žival oblečena v usnjeno jakno, ga je minilo potrpljenje in ju je vklenil. Test na droge je pokazal marihuano in to v velikih količinah. Bila naj bi tako zadeta, da se je prijelo še varuha, ki je nekoliko omotičen na postaji takoj prosil za vodo.

Italijana sta prisegala, da nista kadila, da pa seveda bi, če bi imela kaj. In jima ni bilo treba. Kaditi namreč. Pol kile travice, ki je zagorela, ko je kenguru skočil v žerjavico, je bilo dovolj, da si se je nalezel, če si samo sedel ob njunem tabornem ognju. Blizu tabora naj bi varuh našel dokumente nekih tujcev … Druščina se je spogledala in nasmeh se jim je razlezel od ušesa do ušesa.

»In kje so dokumenti? Kaj sta rekla, čigavi so?« je bil nestrpen Marko.

»Ker naju je obtožil, da sva zadrogirana, sva v šali pač rekla … da od dilerjev iz Evrope.«

Deli s prijatelji

Sebastjan Koleša

Navdušenec nad spletom, Googlom, spletno optimizacijo in vsebinskim ter digitalnim marketingom. V prostem času pa že preko 20 let pisec, avtor knjige Sedmi svet in več tisoč zgodbic, ter člankov različnih zvrsti.

Latest posts by Sebastjan Koleša (see all)

Morda vas zanima tudi: