Zdrava prehrana in gibanje

Zdrava prehrana

zdrava prehrana

Zdrava prehrana se vse pogosteje znajde na našem besednem meniju. Ampak, ali tudi na krožniku?

Kaj sploh je zdrava prehrana?

Mnogi med nami mislijo, da zdrava prehrana pomeni košček vrta na katerem se “pasemo” in smo potem zdravi. Ker, na vrtu je vse bio-eko in zdravo, da bolj ne gre.

Seveda je odlično, če imamo svoj vrtiček na katerem pridelujemo svežo zelenjavo in dobro vemo ali smo kaj brizgnili proti škodljivcem ali ne. Vendarle pa pojem “Zdrava prehrana” zajema še vse kaj drugega kot le to, da pridelamo nekaj domače zelenjave. Predvsem moramo paziti, da glede na potrebe zaužijemo dovolj potrebnih vitaminov in mineralov, tu so ogljikovi hidrati, beljakovine itd.

Najpomembnejše je jesti raznovrstno hrano. Telo si zna samo počrpati vse potrebno iz nje, le dostaviti mu jo moramo. Zelo pomembno je tudi, da telesa ne preobremenjujemo. Ravno tako kot se mi bolj utrudimo, če želimo narediti nekaj fizičnega naenkrat namesto v nekaj etapah, tako se muči tudi telo, če jemo le enkrat na dan in takrat obilno.

Najbolje je obroke razdeliti v cca 5-6 manjših obrokov in poskrbeti, da z njimi vnašamo vse potrebno za normalno delovanje našega telesa, ki je edino, ki ga imamo. Paziti moramo na delovanje in prehranjenost naših notranjih organov, jih obvarovati strupov (cigareti, alkohol, droge, nezdrava hrana …) in vsake toliko poskrbeti za čiščenje. Naše telo je kot dobro utečen stroj, ki potrebuje gorivo kot tudi reden servis, če lahko potegnemo vzporednico.

Koliko kalorij, vitaminov, mineralov in ostalega moram zaužiti na dan?

Človek zadnja leta premalo posluša samega sebe. Naši nagoni bledijo in praktično ne znamo več ničesar, če nimamo pri roki povezave v svetovni splet in svojega pametnega telefona. Seveda obstajajo določene številke glede tega koliko česa potrebuje človek za normalno delovanje in dobro zdravje. Se pa te številke bistveno razlikujejo od osebe do osebe. Pomembno je ali ste moški ali ženska, kakšno delo opravljate, ste športnik, rekreativec, imate težave s pomanjkanjem tega ali onega itd.

Preveč zaužitih kalorij (in premalo pokurjenih), pomeni kopičenje maščobnih oblog kar pa nikakor ni v našem interesu. Kalorije porabimo z gibanjem, telovadbo …

Dnevni vnos kalorij za odraslo osebo je nekje med 2000 in 3000 kalorijami

Dejstvo pa je, da telo zelo dobro ve kaj je zdrava prehrana in koliko hranilnih snovi potrebuje. Lakoto občutimo, ker telesu nekaj manjka in nam možgani prižgejo rdečo luč preko signalov poslanih v želodec in na druga mesta. Žejni smo kadar imamo v sebi premalo vode. Žejo občutimo na več različnih načinov. Pred hudo dehidracijo pa se telo (organi) prične dobesedno izklapljati. Torej, poslušajte sami sebe in uživajte uravnoteženo, mešano prehrano. Pri raznih dietah, vegetarijanci, presnojedci, ljudje z zdravstvenimi težavami, pa se je najbolje usesti s svojim zdravnikom in pripraviti seznam vaše zdrave prehrane.

Izogibajmo se PRAZNIM KALORIJAM, ki so:

  • Sladkor
  • Maščobe
  • Sladkane, gazirane pijače
  • Slanina
  • Hitra prehrana
  • sladice
Pomagate si lahko denimo tudi s Kalkulatorjem za kalorije

Koliko vode na dan potrebuje telo?

Tako kot zdrava prehrana, je tudi redno pitje vode izredno pomembno, saj omogoča hidracijo vašega telesa in notranjih organov. Olajša prebavo in skrbi za enakomerno telesno temperaturo. Mnenja o tem koliko vode zaužiti niso nikoli enaka a nekako velja, da je potrebno na dan zaužiti med 1,5 in 3 litri tekočine. Ne pozabite, ne gre le za vodo. Tudi v sadju, zelenjavi, juhah in drugod je veliko vode. A še najbolje bo, če prisluhnete svojemu telesu.

Kako naj jem 5x na dan?!

oreh

Največ omega-3 maščobnih kislin skladišči oreh

Kot prvo, razdelite obroke na več manjših. Jejte veliko za zajtrk saj se prav z zajtrkom prične polnjenje rezervoarja z energijo, da boste lahko zdržali ves dan. Jejte počasi, uživajte, dobro zgrizite hrano preden jo pogoltnete. Ne nalagajte si na krožnik kolikor gre ampak raje pustite pol praznega. Stara šola “Ne greš od mize dokler ne poješ” ni v redu, še posebej, če jemo na silo. Za malico si občasno privoščite suho sadje in oreščke. Prav ti so izvrsten vir omega-3 maščobnih kislin, ki jih nujno potrebujemo. Ugotovljeno je bilo, da lahko orehi dodobra pripomorejo k nižjemu tveganju za nastanek raka. Največ teh omega-3 maščobnih kislin skladišči naš domači oreh!
Zdrava merica oreščkov naj bi bila nekje ena pest.

Pa dober tek!

Kategorija Zdravje