Prvi pomladni dan
Zakaj prvi pomladni dan vedno prispe ob nekoliko drugačnem času?
Po dolgem obdobju sivine, dežja, snega in mraza, se še kako prileže prvi pomladni dan. Ta s seboj prinaša prijetno vznemirjenje in obdobje, ki se ga večina med nami najbolj veseli. Temperature se dvignejo do številk, ki so precej bolj prijetne za človeški organizem. Ima pa prihod pomladi še neko drugo plat, ki ji rečemo pomladanska utrujenost, a o tem nekoliko kasneje.
Prvi pomladni dan 2021
Kot rečeno, prvi pomladni dan pride vsako leto ob nekoliko drugačnem času. V resnici nas to sploh kaj dosti ne moti. Ljudje si samo želimo pomladi in tistih dni, ko se prebudi tudi narava. Že vonj v zraku je drugačen, vleče nas na svež zrak in vse barve pričnejo ponovno pridobivati svoj živ videz.
Prvi pomladanski dan na naša vrata potrka okoli 21. marca na pomladno enakonočje. Tudi v letu 2021 ne bo nič drugače in prihod pomladi nas bo vsekakor vsaj nekoliko razbremenil tegob, ki nas tarejo že eno leto. Letos nas bo pomlad s svojim prihodom počastila v soboto na 20. marec. Pomlad pride vsako leto ob nekoliko drugačnem času, kar je povsem logično, če upoštevamo naslednje. Zemlja nikoli ne obkroži sonca natanko v 365 dneh, kolikor koledarsko šteje eno leto.
Pomlad s seboj prinaša prebujenje
Kot nam je že vsem jasno, nas prvi pomladni dan “prisili” da se pričnemo zavedati prebujanja narave okoli sebe. V misli se nam prikradejo prvi zvončki, trobentice, teloh in žafran. Prav ti nam še kako polepšajo naše pomladanske sprehode s katerimi želimo pregnati spomladansko utrujenost. Zanimivo kajne? Vse se prebuja, človek pa postaja utrujen.
Gre namreč za dejstvo, da je naše telo od dolge in naporne zime utrujeno. Toplejše vreme in spremembe ritma svetlobe pa povzročijo, da se prične naše telo (možgani) drugače obnašati. Meteorološko je znano, da se za pomladanske mesece štejejo; marec, april in maj. V resnici pa pomlad traja vse do 21. junija, ko na sončni obrat (poletni solsticij) pomlad zamenja poletje.
Kaj sadimo spomladi?
Pomlad je sinonim za prebujanje narave, kar hkrati pomeni, da bodo oživeli tudi naši vrtovi. Spomladi tako pričnemo z urejanjem in pripravljanjem vrta na sajenje vrtnin, ki jih bomo pobirali spomladi in zgodaj poleti. Na vrtu z deli pričnemo takoj, ko nam to dopušča vreme in so višje temperature odtalile pomrznjeno zemljo.
Spomladi sadimo:
- česen,
- čebulo,
- grah,
- bob,
- sadike zgodnje zelenjave (brokoli, cvetača, zelje, …),
- sadike paradižnika.
Pomladi pazimo na svoje zdravje
Ker pomlad s seboj prinaša višje temperature in nekoliko lepše, svetlejše dneve, to na nas avtomatično vpliva. In to na način, da se pričnemo nekoliko bolj skromno oblačiti, kar pa niti ni najbolj priporočljivo. Še posebej ne takrat, ko se odpravimo na sprehod in nas prijetno vreme nekoliko dlje časa zadrži zunaj. Zanimivo, da na nas vplivata tako temperatura kot tudi zavedanje, da je napočil prvi pomladni dan.
Varljivo topli pomladanski dnevi se kaj hitro prevesijo v hladnejše popoldne in zelo hladen večer. Na ta način svoje telo in zdravje nosimo na tnalu. Na nas še vedno prežijo gripe in prehladi, v zadnjem letu pa smo ugotovili, da tudi nekatere hujše oblike virusnih obolenj. Zato si velja zapomniti, da moramo imeti tudi na najbolj sončen in topel dan, ob sebi vedno vsaj jopico ali jakno.
Do zdravja s pravilno prehrano in gibanjem
Pomladanska zdrava prehrana se od zimske nekoliko razlikuje. Če za zimski čas velja, da jemo “močnejšo” hrano, nekoliko bolj mastno in veliko kislega zelja in repe, pa pomladi naš jedilnik postane nekoliko bolj lahkoten. Vleče nas v vrt in tako naj se na krožniku znajde tudi hrana, ki takrat raste v vrtovih.
Je pa pomlad tudi čas zelo zdravega regrata, ki si ga lahko pripravimo na različne načine. Večina pa ga ima še vedno najraje v solati z jajci ali kuhanim krompirjem. Regrat zelo blagodejno vpliva na našo kri, saj se izkaže v vlogi čistilca krvi, blagodejno vpliva na krvni sladkor, je blagi diuretik, vsebuje več vitamina A kot korenje in še bi lahko naštevali. Pa še brezplačen je in raste povsod!
Prvi pomladni dan je idealen za rekreacijo
Če preko celotne zime iščemo najrazličnejše izgovore zakaj se ne gibljemo dovolj, pa nam prvi pomladni dnevi te izgovore vzamejo iz ust. In prav je tako! Človeško telo ni namenjeno mirovanju, pač pa gibanju, teku, plezanju, kolesarjenju. Že prvih nekaj korakov po priljubljeni sprehajalni poti vam bo dalo vedeti, da je temu res tako.
Občutki, ki nas prevzamejo ob sprehodu v naravi, po gozdu ali kje v bližini kakšne reke ali potoka, so fenomenalni. Misli se v trenutku očistijo stresa, sila zapletena vprašanja pa pričnejo dobivati odgovore. Hitreje nam je vse jasno in prej poiščemo rešitve na morebitne izzive. Svet tako postane lepši, naša duša je bolj mirna, telo pa spočito. In tudi spanec se bo tako hitro uredil.
Pred pričetkom aktivnosti poskrbite za ogrevanje!
Že res, da nas lepo vreme hitro potegne na plano, a pri tem ne smemo pozabiti, da smo nekaj mesecev večinoma mirovali. To pomeni, da naše telo ni pripravljeno na večje napore. Kar pa pomeni, da moramo s svojim telesom ravnati preudarno. Pred zahtevnejšimi podvigi kot so; tek, hoja v hrib ali kolesarjenje, poskrbimo za ogretost mišic.
Dovolj bo že 10 do 15 minut ogrevalnih vaj kot so; počepi, poskoki, hitra hoja, predkloni in klasične telovadne vaje. Pomladansko rekreacijo pričnite z zmernim tempom, telo pa vam bo samo dalo vedeti kdaj je pripravljeno na večje napore, saj si bo tega samo od sebe želelo. Torej, prisluhnite sebi in naravi!
Prvi pomladni dnevi prebudijo tudi živali
Gibanje v naravi pa nam pomladi ne popestrijo zgolj cvetlice in drevje, ki se prične prebujati skupaj z nami. Na plano pokukajo tudi tiste živali, ki so se med zimo poskrile v svoje brloge in glodale nabrane zaloge, ali pa zimo kar prespale (hibernacija). Pozorno oko bo tako opazilo skakljanje veveric, uho pa ujelo ščebetanje vse bolj živahnih ptičic.
Ljubitelji narave pa bodite vendarle previdni, ko boste na prvi pomladni dan pohiteli v bližnje gozdove. S pomladjo in toplejšim vremenom se prebudijo tudi medvedi, Slovenija pa je država kjer je medved dobro znana žival. Ker so zimo prespali, se seveda prebudijo lačni in precej “zoprni”. A kakšnih hujših incidentov v zadnjih letih vendarle ne beležimo. Verjetno zato, ker medved sam od sebe raje pobegne pred človekom kot pa da bi ga napadel iz zasede.